Menu
Tablet menu

Srečanje ob 500-letnici slovenskega kmečkega upora 1515

KULTURNO-ZGODOVINSKO SREČANJE OB 500-LETNICI SLOVENSKEGA KMEČKEGA UPORA 1515

V četrtek, 28. 5., je v Mestni galeriji Riemer potekalo kulturno-zgodovinsko srečanje ob 500-letnici slovenskega kmečkega upora 1515. Na srečanju so sodelovali ugledni slovenski znanstveniki, osvetlili različne vidike upora, njegove odmeve v sodobnosti ter izpostavili njegov pomen za slovensko in tudi evropsko zgodovino. Srečanje so organizirali na TIC Slovenske Konjice v sodelovanju z Občino Slovenske Konjice in Gimnazijo Slovenske Konjice,  podprla pa sta ga tudi poslanca v evropskem parlamentu, Franc Bogovič ob pokroviteljstvu Evropske ljudske stranke in Ivo Vajgl ob pokroviteljstvu skupine Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde) v evropskem parlamentu.

Srečanje so otvorili s staro žolnirsko pesmijo »Le vkup, le vkup uboga gmajna«, ki so jo izvedli člani Vokalne skupine EXPE in ki je že pred stoletji družila naše uporne prednike v boju za »staro pravdo«, pred mesecem dni pa tudi Konjičane pri veliki uprizoritvi kmečkega punta. Pevci so nastopili v kostumih, ki so jih za uprizoritev zašili člani Literarnega društva Gnezdo.

Prisotne je nagovoril podžupan Peter Koren, preko video posnetka pa tudi poslanca v evropskem parlamentu Franc Bogovič (SLS/EPP) in Ivo Vajgl (Desus). Vsi so iskreno pozdravili srečanje, katerega namen je ohranjanje spomina na naše uporne prednike, katerih dejanja pa so aktualna še danes – boriti se za pravico malega človeka in se upreti kapitalu.

Strokovni del srečanja je pripravila, vodila in tudi otvorila domačinka, mag. Aleksandra Boldin z Gimnazije Slovenske Konjice s prispevkom »Konjice v luči slovenskega kmečkega upora 1515«. »Kmečki upor z vidika mednarodnih primerjav: nemška kmečka vojna« je predstavil ddr. Igor Grdina z Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU in Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, o »Neznanih drobcih v puntariji v severovzhodni Sloveniji v novem veku« pa je spregovoril dr. Anton Ožinger s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Prispevek za posvet prispevek z naslovom »Upor 1515 in kultura upiranja v zgodnjenovoveški družbi« je pripravila tudi dr. Dragica Čeč s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, v njeni odsotnosti pa ga je predstavila magistrica Aleksandra Boldin.

Srečanje je odstrlo prenekatero tančico pozabe, ki se je po 500 letih spustila na spomin o slovenskem kmečkem uporu 1515 in osvetlilo njegove odmeva v sodobnosti. Njegov odjek je še danes glasen, mi pa smo z vsem spoštovanjem dolžni ohranjati spomin nanj in na življenje naših upornih prednikov.

Pripravila: Tjaša Kangler

Pohod ob 850-letnici Žičke kartuzije

OBVEŠČAMO VAS, DA JE POHOD OB 850-LETNICI ŽIČKE KARTUZIJE, NAČRTOVAN ZA TO SOBOTO, 23. 5. 2015, ZARADI SLABE VREMENSKE NAPOVEDI PRESTAVLJEN NA SOBOTO, 30. 5. 2015. VSE OSTALE PODROBNOSTI O POHODU OSTAJAJO NESPREMENJENE. HVALA ZA RAZUMEVANJE IN PRISRČNO VABLJENI!

Turistično društvo Slovenske Konjice skupaj s Planinskim društvom Slovenske Konjice, Zavodom za šport Slovenske Konjice in TIC-om Slovenske Konjice organizira za vse ljubitelje lahkega pohodništva in svežega zraka pohod ob 850-letnici Žičke kartuzije.

Pohod bo v soboto, 30. 5. 2015. Pot nas bo vodila čez Konjiško goro do čarobne Žičke kartuzije. Zbor udeležencev bo ob 8. uri pri športni dvorani v Slovenskih Konjicah, kjer se vpišemo v pohodni imenik in poravnamo štartnino. Znesek štartnine je 6 EUR, za udeležence do 12 let štartnine ni.

Na vmesnem postanku bo poskrbljeno za vodo in druge napitke, ob prihodu na cilj pa nas čaka topel obrok. Po kosilu si bomo ogledali mistično kartuzijo, ki kar vabi, da se sprehodimo skozi njeno 850-letno zgodovino. Na zbirno mesto pri športni dvorani bo organiziran povratek z avtobusom.

Informativne prijave zbiramo na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
ali
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate..

Prijazno vabljeni!

V Konjicah podoživeli kmečki punt

Letos mineva 500 let od velikega Slovenskega kmečkega upora, ki se je po Valvasorjevih besedah v letu 1515, pričel širiti iz Kranjske na Štajersko prav pri Konjicah. Tako se je natančno pol tisočletja kasneje v Slovenskih Konjicah ponovno zgodil upor. Tokrat malo drugače.

V nedeljo, 19. 4., so Slovenske Konjice svoje ure prestavile za 500 let v preteklost. Že dopoldne se je začelo z odprtjem srednjeveškega tabora ter avtentično srednjeveško tržnico, na kateri so morali prodajalci plačevati nepravično sejmarino fevdalni gospodi. Gospoda in nekaj nezadovoljnih puntarjev se je opoldne udeležilo blagoslova konj pri Cerkvi svetega Jurija, nato pa obiskovalce v pisani povorki popeljalo na Mestni trg, kjer se je nezadovoljstvo kmetov počasi stopnjevalo. Gospoda, med katero je sedel tudi župan, Miran Gorinšek s svojimi gosti, se je mastila ob obloženi mizi, uživala v programu srednjeveških skupin, plesalcev in plesalk, dvorne norke in pevke. Nezadovoljstvo med kmeti se je stopnjevalo vse do točke, ko je 400 puntarjev dvignilo svoje kmečko orodje in preprosto orožje, združilo svoje glasove v stari žolnirski pesmi "Le vkup, le vkup uboga gmajna" in šlo v boj za staro pravdo. Puntarji so žugali gospodi, ki se je brezskrbno mastila pod velikim prireditvenim šotorom. Na koncu so vendarle sklenili premirje, ker pa kmetje med seboj niso bili enotni, je del uporne gmajne kljub temu besno napadel zbelovski grad in se spopadel s cesarjevo vojsko. Kljub temu, da se je upor v letu 1515 za kmete končal precej klavrno in z njim niso dosegli nikakršnih izboljšav svojega položaja, pa je bil zaključek ponovne uprizoritve v Slovenskih Konjicah bolj pozitiven. Konjiški zmaj, ki je obiskovalce popeljal skozi zgodbo kmečkega upora je na koncu potegnil "ta kratko", saj ga je Jurij ponovno ugonobil in dobil svojo Marjetico za ženo. Ponovno je zmagala ljubezen. 

V Slovenskih Konjicah smo ponovno dokazali, da znamo stopiti skupaj in ustvariti dogodke, o katerih se potem še dolgo govori. Uprizoritev kmečkega upora po 500 letih je nedvomno eden takšnih dogodkov. Ideja je zrasla v Literarnem društvu Gnezdo, podprla pa jo je lokalna skupnost. V omenjenem društvu so tudi zašili skoraj 400 kostumov iz materialov, ki so jih prinašali lokalni prebivalci, izdelali so maketo gradu, pomagali postaviti prizorišče in spisali scenarij uprizoritve, dramatizacijo zanjo pa je pripravila Karmen Kukovič, članica KD Svoboda osvobaja. Veronika in Srečko Dolšak, Karmen Špegelj, Jelena Veljič, Cveto Štefanič, Franjo Funkelj in številni drugi člani in podporniki Literarnega društva Gnezdo so na projektu s srcem delali več kot mesec mesec dni in mu namenili ogromno prostovoljnega dela, za kar jim gre velika zahvala. Velika zahvala pa gre tudi vsem kulturnim in turističnim društvom, konjiškim gimnazijcem, skavtom, mladinskim organizacijam in posameznikom, ki so projekt vzeli za svojega in v nedeljo pogumno nastopili kot puntarji. Dogodek so popestrile tudi gostujoče srednjeveške skupine in posamezniki iz vse Slovenije, ter ponudniki izdelkov na srednjeveški tržnici, ki so prav tako nastopili v srednjeveških kostumih.

Edinstvena ideja je v Slovenske Konjice privabila večtisočglavo množico obiskovalcev in številne novinarje, ki so glas o ponovnem konjiškem puntu ponesli širom Slovenije. V nas, domačinih, pa bo še dolgo plapolal ponos, da smo lahko soustvarjali konjiško zgodovino.

Čajanka: mag. Aleksandra Boldin

SIMBOLI V ZGORNJEM IN SPODNJEM SAMOSTANU ŽIČKE KARTUZIJE. 
ČAJANKA Z MAG. ALEKSANDRO BOLDIN, ZGODOVINARKO IN SRČNO KONJIČANKO.
SREDA, 8. 4. 2015, OB 19. URI V ČITALNICI SPLOŠNE KNJIŽNICE SLOVENSKE KONJICE.

Simbole (starogrško σύμβολον: sýmbolon - znamenje) Žičke kartuzije bomo v danem kontekstu "razkrivali" kot nosilce globlje vsebine oziroma znake za mnoge kronograme, grafične simbole in znamenja za abstraktne pojme.
Simboli bodo glede na zunanjo podobo povezani in predstavljeni v petih skupinah:

  • grafični simboli
  • fitomorfni simboli
  • zoomorfni simboli
  • antropomorfni simboli
  • simbolični prizori

Glasbena spremljava: Tea Lampreht (vokalistka)

Prijazno povabljeni!

Spomenik Ivana Minattija

Katja Majer, Kip v spomin Ivanu Minattiju, 22. 3. 2015; pred medijsko hišo Novice&Radio Rogla v Slovenskih Konjicah

Ivan Minatti, izjemen pesnik, prevajalec in urednik, se je rodil v Slovenskih Konjicah in z njimi ostal povezan vse svoje življenje. Rad se je vračal v svoj rojstni kraj in rad se je družil s Konjičani. Minattija smo vzeli za svojega. Bil je častni občan Slovenskih Konjic. Njemu v spomin in v poklon njegovemu delu je Katja Majer, akademska kiparka, ustvarila kip, ki bo vse nas, iz dneva v dan, opominjal na njegovo pesniško in človeško veličino.

Ivan Minatti je bil eden najpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu in tipični predstavnik povojnega intimizma. Teme njegovih pesmi so bile ljubezen, narava, družba in poezija. Med njegove najbolj znamenite pesniške zbirke sodijo Pa bo pomlad prišla (1955), Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984). Kot predstavnik intimistične, rahločutne, nežne poezije je s pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo. Minatti je med drugim prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Rodil se je 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Po končani osnovni šoli se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je začel študirati medicino, vendar je študij med vojno opustil in odšel v partizane. Po demobilizaciji leta 1946 študija medicine ni nadaljeval, temveč se je vpisal na slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Zaposlen je bil kot urednik pri Mladinski knjigi, kjer je urejal knjižna dela in revije. Leta 1987 je postal dopisni in 1991 redni član SAZU.

Minatti je pesmi začel pisati že v gimnaziji ter jih objavljal v rokopisnem listu Utrinki. Med vojno so njegove pesmi izhajale v partizanskih glasilih. V prvi zbirki S poti je Minatti povezal kolektivno izkušnjo partizanskega boja z izrazito intimistično liriko, polno groze nad krutim časom, ki je značilna tudi za poznejše zbirke. V naslednji pesniški zbirki Pa bo pomlad prišla prevladuje erotična lirika z impresionističnimi podobami narave. Zanjo sta značilna notranji mir in resignacija. Dokončen obračun z iluzijami in prestop v poudarjeno resignacijo pa predstavlja prelomna zbirka Nekoga moraš imeti rad. Nadaljnje zbirke so večinoma izbori iz že objavljenih zbirk in ponatisi z dodanimi nekaterimi novimi pesmimi in cikli, so zapisali pri Mladinski knjigi.
Njegova bibliografija šteje: S poti, 1947, Slamnati voliček, 1951, Pa bo pomlad prišla, 1955, Nekoga moraš imeti rad, 1963, 1981, Veter poje, 1963, Bolečina nedoživetega, 1964, Pesmi, 1971, Obraz, 1972, Ko bom tih in dober, 1973, Pesmi, 1977, Pesmi, 1981, Prisluškujem tišini v sebi, 1984, Pod zaprtimi vekami: izbrane pesmi, Izbrana lirika, 2004, Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, 2009.
Minatti je tudi veliko prevajal iz češčine, turščine, albanščine, ruščine in francoščine.

»Minatti je pesnik z eno samo struno, ki pa jo obvlada s takšno veščino, da je iz nje napravil izviren, zanimiv in značilen lirski svet,« je o njegovi poetiki zapisal literarni zgodovinar Jože Pogačnik.

Umrl je 9. junija 2012 v Ljubljani, v 89. letu starosti.

Kip v spomin Ivanu Minatiju so v Slovenskih Konjicah svečano odprli v nedeljo, 22. marca 2015. Gre za prvi kip v spomin temu velikemu pesniku v vseslovenskem prostoru.

KATJA MAJER, akademska kiparka
Katja Majer se je rodila leta 1977 v Mariboru. Po končani gimnaziji se je vpisala na študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in ga uspešno zaključila leta 2002. Deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture pri Ministrstvu za kulturo RS. Živi in dela v Mariboru. Od svojega petnajstega leta študira in kritično raziskuje tudi znotraj različnih duhovnih praks. Kasneje je študirala geomantijo (pri Marku Pogačniku). Ukvarja se s krajinskimi projekti.
Od otroštva se je v različnih obdobjih zanimala za več vej umetnosti. Obiskovala je glasbeno šolo, se ukvarjala s pisanjem … Kasneje se je osredotočila na likovno zvrst ustvarjanja. Med študijem kiparstva je začela razvijati "kipe, v katere se stopi", instalacije, prostore, ki jih je mogoče opazovati le odznotraj. Razvila je namen teh postavitev, ki se osredotočajo na človekovo umiritev in poglobitev vase, razširjeno doživljanje. Uporablja izrazito taktilne materiale kot so žamet, svila, perje ... Likovno področje nadgrajuje z vonjem in zvokom, uporablja interaktivne reakcije znotraj postavitev.
Do leta 2014 je pripravila 14 samostojnih razstav, sodelovala na več kot 40 skupinskih razstavah, realizirala 14 stalnih postavitev, med drugim je avtorica spominske plošče žrtvam letalske nesreče na Korziki.
Od leta 2010 razvija tudi nizkocenovne izdelke iz keramike t.i. "Mala darila za posebne ljudi".
Je avtorica kipa Ivana Minattija v Slovenskih Konjicah. 

Nastajanje kipa Ivana Minattija - marec 2015 video

Naroči se na ta RSS
  1. Novo
  2. Povezave
Strategija turizma 2022-2028
Dišalo po usnju
Počitniško darilo za vas
Kulturo smo užili z veliko žlico
Delovni zajtrk županov
Okusi Rogle - Izvorno slovensko
Kulturni dan po naše - BREZPLAČNA VODENJA
Zgodbe konjiškega usnja - BREZPLAČNO VODENJE
Skupščina Partnerstva za Pohorje
Izšla je nova številka časopisa TDRP
Smrečice so okrašene
17. Festival lepopisja uspešno pod streho
 V2
 efs
« May 2022 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31          

Iskanje po strani

Style I Style II Style III