Menu
Tablet menu

Ženska na konju

Vasilije Ćetković – Vasko, Ženska na konju, 2009, bron, Mestni trg Slovenske Konjice 
Sporočilo: Konj kot plemenito bitje je v umetnostni ena najbolje razširjenih živalskih figur. Sporočilna misel kiparja in avtorja kipa je Slovenskim Konjicah primerna, saj ima kraj v svojem grbu konja kot živ zgodovinski simbol trga iz okoli leta 1571.
Zrno novega časa je vzklilo, čeprav se bo treba še postavljati na konice nožnih prstov, da bo mesto zaplesalo v prihodnost novih obzorij in utrjevanja ljudskih vrednot, kar je naša velika moralna dolžnost. Optimizem ljudi vedno žlahtni okolje v slabih ali dobrih časih, ker nobeni niso večni. Le srečni ljudje so zadovoljni ljudje.

Oglejte si kip v prostoru.

Odlomki iz istoimenske knjige Ženska na konju, avtorice Ane Četković-Vodovnik, soproge Vasilija Četkovića - Vaska:

»In ko smo že pri Slovenskih Konjicah, ki imajo konja v imenu mesta in v mestnem grbu, naj posvetim še nekaj besed konju, temu čudovitemu in plemenitemu bitju. Konj je v umetnosti ena najbolj razširjenih živalskih figur, ki so jo in jo bodo umetniki večno upodabljali in opisovali kot zgodovinsko pomembnega, zvestega in najlepšega človekovega sopotnika. Na hrbtih konj, ki so spomeniki, so pretežno moški, kot junaki, vojščaki, grofje, kralji, plemiči … Za vzorec je morda tu in tam tudi ženska, a je že morala biti z veljavo kakšne Ivane Orleanske, da se je lahko povzpela v njegovo kamnito sedlo. Vasko pa je posadil na konja prav njo, žensko, ne kakšno junakinjo, ampak – Žensko. V njej vidim sebe in sleherno pripadnico nežnejšega spola, ki se ji je uspelo povzpeti na konja. Razume se, da mislim o njenem podvigu simbolično – biti na konju, saj radi rečemo, da je kdo na konju, ko mu uspe. Ženska na konju! To je navdih za naslov moje knjige.« (str. 186)

»Biti na konju, meni najdražji motiv, je postal slikovit simbol najine povezanosti in sožitja moškega in ženske, ki ne pomeni edino možnega stabilnega ali statičnega položaja. Prispodoba vključuje začetek in (še ne!?) konec zgodb najinega življenjskega plesa. Zmagoslavja, ki je po mnogih vzponih in trdih padcih čudovito in edinstveno. Divji moški, kot mu pravim, v prispodobah konja ali bika, me je sprejel in zadržal v svojem sedlu, ki je postalo varno in zanesljivo. A to ne pomeni ukročenosti, podrejenosti in dokončne zmage enega ali drugega, ampak možnost složnega nadaljevanja skupne ježe. Najin odnos, o katerem pišem, on pa prav sedaj kiparsko končuje v fi guraliki nadnaravnih dimenzij Žensko na konju, je presežek, ki ga bo v bronu postavil na osrednjem trgu v Slovenskih Konjicah. Kakor je pred tem krilatega konja Pegaza, ki so ga nedavno postavili v središče Rogaške Slatine in z njim oživili znano legendo, da je Pegaz v tem kraju z udarcem s kopitom odkril vrelce zdravilne vode.« (str. 17 - 18)

»Kadar je beseda o denarju, veljata med ljudmi dve prepričanji: ali je umetnik strašno bogat, ker drago prodaja svoja dela, ali pa je revež, ker slik in kipov tako nihče ne kupuje. Vasko pravi, da ima dovolj denarja, ker ga malo potrebuje, a svojim delom zna postaviti ceno. Za to ne potrebuje ne menedžerja ne komisije, navsezadnje s svojo umetnino diha samo on, zato tudi samo on ve, koliko je vredna. S kupcem, ki ceni umetnika in ljubi umetnost, se za ceno dogovori ali pa mu delo enostavno pokloni. Občini Rogaška Slatina je lani poklonil konja Pegaza, kar pomeni več kot leto trdega dela, občina je plačala le ulivanje v bron, dobro leto intenzivnega in trdega dela pa je vklesanega tudi v skulpturo Ženska na konju, ki jo poklanja Slovenskim Konjicam.« (str. 186)

Preberite več...

Mestno jedro

Mestno jedro Slovenskih Konjic sestavljata novo in staro mestno jedro. Mestni trg predstavlja novejši del mesta in se prične omenjati v začetku 20. stoletja, stari del mesta pa imenujemo Stari trg in je prvič omenjen že leta 1146.

Če svoj korak usmerite od avtobusne postaje ob glavni cesti Maribor - Celje proti osrčju mesta, se lahko najprej potopite v podobe Mestnega trga. Osrednja ploščad je obdana s stavbami, kot so sodišče, Dom kulture in Hotel Dravinja, praktično v sredini ploščadi pa najdete zanimivo, skoraj trimetrsko skulpturo konja z žensko na hrbtu. Gre za delo akademskega slikarja in kiparja Vasilija Četkoviča - Vaska z naslovom "Ženska na konju", ki jo je podaril mestu in ki je bila sem umeščena leta 2009. Pred tem je na tem mestu stala fontana akademskega kiparja Franca Purga, ki je upodabljala dva ptiča z zlomljeno perutjo. Izdelana je bila leta 1987, saj je zmagala na razpisu za spomenik revolucije, nadeli pa so ji naslov "Spomenik svobode". Spomenik je simbol življenja, kar naj bi ponazarjala voda iz fontane, ter simbol svobode in spomina na revolucijo. Poleg vodometa in krožnega vodnega toka (življenja) upodablja dve ptici: majhno in veliko. Manjšo ptico, ki je simbol svobode, hrani odrasla ptica – mati, ki ima zlomljeno perut, kar simbolizira boj, revolucijo in izkušnje. Avtor se je odločil povezati ptici z vodo, ker je v središču mesta ta povsod prisotna - potoček Ribnica deli Stari trg na polovico, Dravinja pa razmejuje stari del mesta in novonastalo mestno jedro. Zaradi dotrajanosti je bil spomenik odstranjen, obnovljen in je v letu 2013 našel svoj novi prostor pod konjiškim soncem nasproti nove mestne tržnice. Avtor je novo postavitev nekdanje skulpture poimenoval "Fontana za dve ptici".

Do mestne tržnice boste prišli, če prečkate most čez reko Dravinjo, ki ga stražijo doprsni kipi konja, simbola našega mesta. Na levi strani boste našli moderno urejeno tržnico z bogato ponudbo, številne klopi pa ponujajo tudi priložnost za postanek. Včasih ste prav tukaj, na levi strani, takoj ob koncu mostu, lahko videli milni kamen - ostanek glavne prometnice, ki je vodila tod skozi in povezovala Dunaj – Trst. Na nasprotni strani pa se nahaja leseno obeležje, v spomin na evropsko tekmovanje Entente Florale, na katerem so Slovenske Konjice kar dvakrat osvojile zlato medaljo, vas Žiče pa bronasto.

Ob vstopu v Stari trg lahko na hiši s hišno številko Stari trg 2 zasledite fresko svetega Florjana, zaščitnika Slovenskih Konjic, ki nas opominja na pogoste požare, ki so v preteklosti pustošili po mestu, podobno fresko pa najdemo tudi v osrčju Starega trga, na hiši številka 39. V Starem trgu je bila nekoč tudi postojanka imenovana Reganda, ki  je bila namenjena prevpregi konj in zato je naše mesto tudi dobilo ime Konjice. Konjice so torej nastale kot obcestna naselbina in so od vsega začetka imele prometno – tržni značaj. Svežino našemu mestu daje posebnost, ohranjena od samih začetkov omembe Konjic (Konjice so dobile naziv Slovenske šele leta 1934) in to je potoček Ribnica, ki Stari trg deli na dve enaki polovici. Ime Ribnica izhaja iz dejstva, da so se včasih pod Dvorcem Trebnik raztezali ribniki. Nad potočkom je lepo oblikovano kužno znamenje svetega Florjana s štirimi svetniki - na osrednjem stebru je kip svetega Florjana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi svetega Frančiška Ksaverija, svetega Roka, svetega Jurija in svetega Janeza Nepomuka. Spomenik nas, prav tako kot prej omenjene freske, opozarja na pogoste požare, saj so Konjice do tal pogorele najmanj štirikrat. Spomenik je v 18. stoletju postavil znani konjiški kipar Franc Zamlik. Po zadnjem požaru so v Konjicah zgradili kamnite hiše iz kamenja iz Žičke kartuzije in takšna podoba mesta se je ohranila vse do danes.

Preberite več...
Naroči se na ta RSS
  1. Novo
  2. Povezave
Poletnice v Starem trgu: AKUMULATORJI
Dan odprtih vrat letališča Slovenske Konjice
Poletni glasbeni večeri v Žički kartuziji
Konjiška legenda - 3D sestavljanka
Brezplačen voden ogled Slovenskih Konjic
Slovenski vikend v Biogradu na Moru
Kulturni utrip 2018
December v Slovenskih Konjicah
24. Kolesarska dirka po Sloveniji
Žička kartuzija odpira vrata in okna
6. Konjiški maraton
4. Konjiški maraton
 V2
 efs
« September 2018 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30

Iskanje po strani

Style I Style II Style III