Menu
Tablet menu
Ženska na konju - Mestni trg Slovenske Konjice Ženska na konju - Mestni trg Slovenske Konjice

Ženska na konju

Vasilije Ćetković – Vasko, Ženska na konju, 2009, bron, Mestni trg
Sporočilo: Konj kot plemenito bitje je v umetnostni ena najbolje razširjenih živalskih figur. Sporočilna misel kiparja in avtorja kipa je Slovenskim Konjicah primerna, saj ima kraj v svojem grbu konja kot živ zgodovinski simbol trga iz okoli leta 1571.
Zrno novega časa je vzklilo, čeprav se bo treba še postavljati na konice nožnih prstov, da bo mesto zaplesalo v prihodnost novih obzorij in utrjevanja ljudskih vrednot, kar je naša velika moralna dolžnost. Optimizem ljudi vedno žlahtni okolje v slabih ali dobrih časih, ker nobeni niso večni. Le srečni ljudje so zadovoljni ljudje.

Oglejte si kip v prostoru.

Odlomki iz istoimenske knjige Ženska na konju, avtorice Ane Četković-Vodovnik, soproge Vasilija Četkovića - Vaska:

»In ko smo že pri Slovenskih Konjicah, ki imajo konja v imenu mest in v mestnem grbu, naj posvetim še nekaj besed konju, temu čudovitemu in plemenitemu bitju. Konj je v umetnosti ena najbolj razširjenih živalskih figur, ki so jo in jo bodo umetniki večno upodabljali in opisovali kot zgodovinsko pomembnega, zvestega in najlepšega človekovega sopotnika. Na hrbtih konj, ki so spomeniki, so pretežno moški, kot junaki, vojščaki, grofje, kralji, plemiči … Za vzorec je morda tu in tam tudi ženska, a je že morala biti z veljavo kakšne Ivane Orleanske, da se je lahko povzpela v njegovo kamnito sedlo. Vasko pa je posadil na konja prav njo, žensko, ne kakšno junakinjo, ampak – Žensko. V njej vidim sebe in sleherno pripadnico nežnejšega spola, ki se ji je uspelo povzpeti na konja. Razume se, da mislim o njenem podvigu simbolično – biti na konju, saj radi rečemo, da je kdo na konju, ko mu uspe. Ženska na konju! To je navdih za naslov moje knjige.« (str. 186)

»Biti na konju, meni najdražji motiv, je postal slikovit simbol najine povezanosti in sožitja moškega in ženske, ki ne pomeni edino možnega stabilnega ali statičnega položaja. Prispodoba vključuje začetek in (še ne!?) konec zgodb najinega življenjskega plesa. Zmagoslavja, ki je po mnogih vzponih in trdih padcih čudovito in edinstveno. Divji moški, kot mu pravim, v prispodobah konja ali bika, me je sprejel in zadržal v svojem sedlu, ki je postalo varno in zanesljivo. A to ne pomeni ukročenosti, podrejenosti in dokončne zmage enega ali drugega, ampak možnost složnega nadaljevanja skupne ježe. Najin odnos, o katerem pišem, on pa prav sedaj kiparsko končuje v fi guraliki nadnaravnih dimenzij Žensko na konju, je presežek, ki ga bo v bronu postavil na osrednjem trgu v Slovenskih Konjicah. Kakor je pred tem krilatega konja Pegaza, ki so ga nedavno postavili v središče Rogaške Slatine in z njim oživili znano legendo, da je Pegaz v tem kraju z udarcem s kopitom odkril vrelce zdravilne vode.« (str. 17 - 18)

»Kadar je beseda o denarju, veljata med ljudmi dve prepričanji: ali je umetnik strašno bogat, ker drago prodaja svoja dela, ali pa je revež, ker slik in kipov tako nihče ne kupuje. Vasko pravi, da ima dovolj denarja, ker ga malo potrebuje, a svojim delom zna postaviti ceno. Za to ne potrebuje ne menedžerja ne komisije, navsezadnje s svojo umetnino diha samo on, zato tudi samo on ve, koliko je vredna. S kupcem, ki ceni umetnika in ljubi umetnost, se za ceno dogovori ali pa mu delo enostavno pokloni. Občini Rogaška Slatina je lani poklonil konja Pegaza, kar pomeni več kot leto trdega dela, občina je plačala le ulivanje v bron, dobro leto intenzivnega in trdega dela pa je vklesanega tudi v skulpturo Ženska na konju, ki jo poklanja Slovenskim Konjicam.« (str. 186)

Nazadnje urejano na
Oceni ta predmet
(1 Glasuj)

Povezani predmeti

Več iz te kategorije: Kužno znamenje »
Prijavite se za komentiranje
nazaj na vrh
  1. Novo
  2. Povezave
4. Konjiški maraton
Konjice imajo srce
Biograd na Moru praznoval občinski praznik
Trgatev potomk najstarejše trte na svetu tudi na Konjiškem
Uradno odprtje Dnevov evropske kulturne dediščine
3. Konjiški mali maraton
Naznanitev trgatve 2016
Naznanitev trgatve 2015
Srečanje ob 500-letnici slovenskega kmečkega upora 1515
Pohod ob 850-letnici Žičke kartuzije
V Konjicah podoživeli kmečki punt
Čajanka: mag. Aleksandra Boldin
 V2
 efs
« March 2017 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31    

Iskanje po strani

Style I Style II Style III