Menu
Tablet menu

Lončarsko-slikarski atelje

Tradicionalno lončarstvo in moderna keramika

Tradicionalni lončar ni le izjemen mojster izdelovanja lončarskih izdelkov, ampak je tudi eden redkih, ki še obvlada že skorajda pozabljeno znanje - tradicionalno žganje črne keramike. Je eden redkih tradicionalnih mojstrov, ki, ko ga gledaš med delom, povsem obvlada glino in izdelovanje različnih izdelkov. Čisto vseeno je, ali ima pred seboj tradicionalen lesen kolovrat, ki ga je treba poganjati z nogo, ali pa dela na sodobni električni različici. Brez napora, takole igrivo, in ne glede na to, katero vrsto gline ima. Vsak izkušen lončar ali keramik ve, da je prav žganje ključni in hkrati najzanimivejši del celotnega procesa izdelovanja keramike. Načrtovanje in zidanje peči, priprava gline in drv, odpiranje in zapiranje odprtin na peči s katerimi vodimo pretok zraka, ognja in dima in določanje temperature z opazovanjem barv v notranjosti peč.
 

O umetniku

Rok Komel se je že v otroških letih v spletu srečnih okoliščin zapisal umetnosti. Med njegovimi učitelji slikarstva je bil sam Emerik Bernard, kasneje si je za seminarsko nalogo na fakulteti izbral slovitega vojniškega lončarja Franja Felicijana, glina in oblikovanje na lončarskem vretenu sta ga pritegnili v zgodnjih devetdesetih letih, z ljudsko umetnostjo se je srečeval že med študijem etnologije, kasneje je na terenu obiskoval klasične mojstre in začel svoje znanje prenašati na mlade, ob vsem tem pa se je v slovenskem prostoru tudi kot dober pesnik.
 
Res je Rok Komel vešč slikanja, odloča se predvsem za olja, a vendar je na prvem mestu Komel lončar, ustvarjalec, ki mu je glina pisana na dušo in roke, univerzalna in hkrati intimna, prežeta s tradicijo in sodobno občutljivostjo najbolj neposredno izraža avtorjevo senzibilnost.
 
Umetniška ali funkcionalna keramična forma, tehnološka dovršenost, inovativnost, estetika, sporočilnost, ideja, so elementi, ki zanimajo celjskega profesorja zgodovine in etnologije Roka Komela, ki je že med študijem spoznaval zakonitosti klasičnega lončarstva, danes pa je v Celju edini klasični lončar, ki ga tačas ob funkcionalni keramiki vse bolj zanimajo dekorativni, estetsko zasnovani glineni primerki.
Razstave:
 
1994 - Slovenj Gradec – skupinska razstava
1994 - Cankarjev dom – skupinska razstava
1996 - Slovenj Gradec – skupinska razstava
1996 - Ljubljanski grad – skupinska razstava
2001 - Celjski dom - skupinska razstava
2002 - Pivnica - Rogaška Slatina - skupinska razstava
2004 - Šmartno v Goriških brdih - likovna delavnica
2005 - Sinji vrh nad Ajdovščino - likovna delavnica
2006 - Galerija Šoštanj
2007 - Slikarska šola Chiaro-Scuro - Novo Celje
2008 - Slikarska šola Chiaro-Scuro - Novo Celje
2008 - Jakijeva galerija Nazarje
2008 - Sinji vrh naa Ajdovščino - likovna delavnica
2009 - Slikarska šola Chiaro-Scuro - Novo Celje
2009 - Galerija Grad Sevnica
2009 - Galerija Grad Rogatec
2009 - Ex tempore; skupinska razstava - Galerija KUD Svoboda Griže
2009 - Ljubno; skupinska razstava
2009 - Galerija KUD Svoboda Griže
2009 - Galerija MIK Vojnik
2010 - Galerija Risto Savin Žalec
2010 - Fakulteta za logistiko - skupinska razstava
2011 - Galerija Nika Ignjatoviča
2012 - Mestna galerija Šoštanj
2012 - Slikarska šola Chiaro-scuro
2012 - Kulturni dom Gornji grad
2012 - Kulturni dom Griže
2013 - Vila Bianca Velenje
 

Slikarstvo

Za čopič in barvice je prijel kot kratkohlačnik. Prva likovna znanja je pridobil pri Borivoju Wudlerju, njegov mentor je bil družinski prijatelj Emerik Bernard, tri leta se je učil v likovni šoli celjske Galerije sodobne umetnosti in nato še dve leti v dvoletni šoli Štefana Marflaka. Veliko let je vložil v pridobivanje slikarskih znanj, a slikal je bolj malo. To želi zdaj nadoknaditi in uskladiti s svojimi lončarskimi interesi. Med tehnikami izbira predvsem olje, posveča pa se figuri, krajinam in detajlom iz narave. Po več manjših razstavah je pripravil več večjih likovnih projektov, med njimi tudi razstavo v Šoštanju, na katero se je dolgo in skrbno pripravljal. Za razstavo je pripravil povsem nov keramični cikel z aluzijami na prazgodovino.

 

Povezave:

Rok Komel, vztrajni pripadnik vedno redkejše vrste lončarjev - Planet Siol.net, 12. 5. 2013
 
S pomladjo oživljena Žička kartuzija - Planet Siol.net, 9. 5. 2013
 
 
 
Preberite več...

Gastuž, 1467

Zgodovina Gastuža

Gastuž je v preteklosti spadal v okvir znamenite Žičke kartuzije, nastale okoli leta 1160. Gastuž je velika nadstropna stavba, ki je bila postavljena zunaj samostanskega obzidja, ob cesti, kjer se pred Žičko kartuzijo odcepi stranska cesta v Dramlje.

Pritličje Gastuža so postavili v 15. stoletju (leta 1467) - portal in okna so gotska. Nadstropje je bilo pozidano v 17. stoletju. Gastuž je bil namenjen sprejemanju tujcev, ko so v 15. stoletju opustili “spodnjo hišo” samostanskega kompleksa v Špitaliču, kjer so prvotno sprejemali tujce.

Gastuž je nekoč zajemal gostišče v pritličju in prenočišča za tujce v nadstropju. Imeli so tudi prostoren hlev za konje oziroma vprežno živino tujcev in popotnikov. V Gastužu je stanoval tudi birič, ki je nadzoroval prevažanje desetinskega žita in vina za kartuzijo ter odpiral vrata, ki so že tukaj branila samostan.

Ker so v Gastužu za tujce in popotnike točili samostansko vino, je bila hiša obenem gostilna - najstarejša na slovenskem, saj nikjer drugje ne zasledimo starejše.

Prvotni lastniki Gastuža so bili žički kartuzijani, do razpustitve samostana v letu 1782. Verjetno je z razpustitvijo samostana prenehala z delovanjem tudi Gostilna Gastuž, čeprav v virih teh podatkov ne zasledimo.

Gastuž danes

Gastuž tudi danes ponuja zatočišče popotnikom, obiskovalcem, turistom in ostalim posebnim gostom, ki v miru in tišini nekdanjega samostana iščejo posebna kulinarična doživetja in razvajanja.

Delovni čas

Termin

Delovni dnevi - ŽIČKA KARTUZIJA

Delovni čas

1.3. – 31.3.**

PET, SOB, NED

10.00 – 16.00

1.4. – 31.5.

TOR-NED

10.00 – 18.00

1.6. – 31.8.

TOR-NED

10.00 – 20.00

1.9. – 31.10.

TOR-NED

10.00 – 18.00

1.11 – 30.11.

TOR-NED

10.00 – 16.00

1.12 – 28.2.

SOB, NED***

10.00 – 16.00

** V času šolskih Zimskih počitnic bo Žička kartuzija odprta od četrtka do nedelje, od 10. do 16. ure (razen v primeru izrednih vremenskih razmer in velike količine snega).

*** Žička kartuzija je odprta tudi ob praznikih in dela prostih dnevih, razen 25.12. in 1.1.

Pošljite POVPRAŠEVANJE.

 

Preberite več...

Avdiovodenje - slovensko

Download Name Play Size Duration
download 01 Dobrodosli v Zicki kartuziji
1.7 MB 1:50 min
download 02 Cerkev sv. Janeza Krstnika
1.1 MB 1:10 min
download 02.1 Notranjost cerkve
1.7 MB 1:54 min
download 02.2 Otakarjeva kapela
1 MB 1:06 min
download 03 Kapiteljska dvorana
1 MB 1:09 min
download 04 Obednica ali reflektorij s kuhinjo
0.9 MB 0:58 min
download 04.1 Kartuzijanska kuhinja
1.2 MB 1:20 min
download 04.2 Nedeljski in praznicni jedilnik
1.3 MB 1:24 min
download 05.0 Gospodarska poslopja
1 MB 1:31 min
download 05.1 Nekdanji vhod oz. gospodarsko dvorisce
1.1 MB 1:09 min
download 05.2 Gospodarstvo kartuzijanov
1.4 MB 1:35 min
download 05.3 Zivljenje bratov konverzov
0.3 MB 0:20 min
download 05.4 Loncar
1 MB 1:28 min
download 06 Veliki krizni hodnik
1 MB 1:05 min
download 06.1 Sveta njiva - redovno pokopalisce
0.7 MB 0:47 min
download 07 Pokopaliska kapela
0.9 MB 0:59 min
download 07.1 Samostanska zasnova - maketa
0.8 MB 0:50 min
download 07.2 Meniska celica - Slomskov opis
0.8 MB 0:51 min
download 07.3 Menihov dan
1 MB 1:02 min
download 08 Obramba samostana
1 MB 1:06 min
download 09 Zeliscarstvo in prva lekarna
0.1 MB 0:05 min
download 10 Vinska klet
1 MB 1:03 min
download 11 Muzej - legenda
1.6 MB 1:43 min
download 12 Muzej - soba 1 - O nastankih
1.1 MB 1:12 min
download 12.1 Muzej - soba 1 - eksponati
0.9 MB 1:02 min
download 12.2 Muzej - soba 1 - sklepnik
0.7 MB 0:45 min
download 13 Muzej - soba 2 - Kartuzijani in knjige
1.3 MB 1:26 min
download 13.1 Muzej - soba 2 - makete rokopisov
1.2 MB 1:18 min
download 13.2 Muzej - soba 2 - glasbeni rokopisi
0.9 MB 0:57 min
download 14 Muzej - soba 3 - sv. Bruno
1 MB 1:09 min
download 14.1 Muzej - soba 3 - oblaclo
0.9 MB 1:00 min
download 14.2 Muzej - soba 3 - razna besedila
1 MB 1:09 min
download 15 Samostanski vrt
1 MB 1:06 min
download 16 Gastuz - najstarejse gostisce
1.1 MB 1:11 min
download 16.1 Iz samostanskega jedilnika
0 MB 0:00 min
download 17 Razstava Korak za korakom
0.8 MB 1:07 min
download 18 Korak za korakom - Panoji 1,2,3,4
1.2 MB 1:47 min
download 19 Korak za korakom - Panoji 5,6,7
1.1 MB 1:40 min
download 20 Korak za korakom - Panoji 8,9,10,11
1.3 MB 1:54 min
download 21 Korak za korakom Panojia 12,13
1.3 MB 1:56 min

Preberite več...

Cerkev Marijinega obiskanja, Špitalič

Cerkev Marijinega obiskanja v Špitaliču je po svojem izvoru zgodnjegotska, tako imenovana »Ecclesia minor« (spodnja hiša - cerkev laičnih bratov) Žičke kartuzije, ki se nahaja višje v dolini sv. Janeza Krstnika.

Okrog leta 1190 je bila cerkev tukaj zgrajena za potrebe laičnih bratov kartuzijanskega samostana Žiče. Tako imenovana »spodnja hiša« kartuzije - ecclesia minor, je po prvotni zasnovi romanska, sicer pa po današnjem izgledu zgodnjegotska cerkev dvoranskega tipa s križnorebrastim obokom v ladji, nekoliko zoženim kvadratnim korom in dvopolno ladjo. Zunanji oporniki so nameščeni po vsej dolžini ladje in kora. Profili reber šilastega križnega oboka v ladji imajo ploske trakove, nanje pa je položena okrogla palica; profilacija slavoloka je podobna, vendar bogatejše členjena. Nad prej omenjenim kvadratnim korom je šilast obok z rebri trakaste oblike. V oknih in glavnem portalu je še opaziti romanske (poznoromanske) polkrožne ločne oblike. Arhivolte v koru v notranjosti, kjer se nahaja dvosedežna niša (t.i. sedilje, namenjene mašniku), pa so že lepo zašiljene in nakazujejo gotiko. Te sedilje so tudi brez dvoma zgradili v istem času kot glavni zunanji portal (ki vsebuje tudi luneto z jagnjetom), kar dokazujejo profili baz sedmih v ostenje sestavljenih stebričev, ki so enaki bazam stebričev vhodnega portala, zgodnjegotski brstični kapiteli na njih pa so enaki kapitelom na desnem ostenju vhodnih vrat in kapitelom slavoloka.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_Marijinega_obiskanja,_%C5%A0pitali%C4%8D

 

 

Preberite več...

Mestna galerija Riemer

V obnovljeni meščanski hiši v osrčju starega mestnega jedra v Slovenskih Konjicah domuje Mestna galerija Riemer. V njej je na ogled stalna slikarska zbirka konjiškega podjetnika Franca Riemerja, vsak mesec pa se ji pridružijo gostujoče razstave priznanih slovenskih slikarjev in umetnikov, pospremljene s slikovitimi literarnimi večeri.

V stalni zbirki si lahko ogledate slikarska dela od zgodnje renesanse do danes. Na dvesto kvadratnih metrih je na ogled več kot sedemdeset slikarskih del (tihožitja, krajine, portreti) svetovno znanih domačih in tujih avtorjev. Najstarejša slika izvira iz 15. stoletja. Najdragocenejša je slika Beneške šole Leonarda da Vincia. Galerijo krasijo tudi dela umetnikov kot so Cezanne, Klimt, Rodin, Modigliani, Velasquez, avtoportret Ivane Kobilice, Tisnikarja, risbe Riharda Jakopiča…

Posebna zbirateljska strast Franca Riemerja pa je starinsko pohištvo. Eden najlepših kosov je gotovo sekretar s skritim predalčkom, nekoč v lasti slovenskega pesnika Otona Župančiča. Mestna galerija, ki ni prodajnega značaja, je na ogled vsakomur, ki ga zanimajo dela starih mojstrov ali sodobnih umetnikov.

 

 

Preberite več...

Muzejska zbirka predmetov avsto-ogrskega obdobja

Robert Vrečko, Stari trg 35, 3210 Slovenske Konjice

V Starem trgu Slovenskih Konjic v neposredni bližini cerkve se nahaja zasebna muzejska zbirka vojaških predmetov avstroogrskega obdobja, za katero skrbi in jo redno dopoljnuje ljubiteljski zibratelj in srčen Konjičan, Robert Vrečko. Razstavljene so sablje, čelade, pokrivala, medalje, razglednice, fotografije, izkopanine Soške fronte in mnogo drugih vojaških, domoljubnih in verskih predmetov, ki nas povrnejo v čas, ko so se naši dedje borili za cesarja v raznih vojnah vse do zloma monarhije in bojev za severno mejo. Večina razstavljenih predmetov se navezuje na čas prve svetovne vojne. Mnogo jih je povezanih z našim krajem in življenjem v njem. So spomin na obdobje, ki so ga zaznamovale besede : Vse za vero, dom, cesarja. Prostori na Starem trgu 35, kjer se nahaja zasebna zbirka, so bili obnovljeni v septembru 2016.

*Ogled zbirke
Zbirka se nahaja v domači hiši, tako da je ogled vedno mogoč

Preberite več...

Muzej gasilstva Dravinjske doline

Ustanovitev Muzeja gasilstva Dravinjske doline sega v oktober 2000 njegova javna predstavitev pa v april 2001. V Dravinjski dolini in v mestu Slovenske Konjice smo s tem dobili novo priložnost seznanjati se s preteklostjo, širša slovenska javnost pa obsežen prispevek k ohranjanju narodove dediščine. Trenutno muzej na ogled ponuja deset posebnih in dve splošni zbirki, vse skupaj pa zajemajo preko tisoč eksponatov. Muzej se razprostira na 250m2, v zgornjem nadstropju Gasilskega doma Slovenske Konjice na Žički cesti 4.

POSEBNE ZBIRKE:
1. Zbirka odlikovanj
2. Zbirka gasilskih činov in oznak
3. Zbirka za obveščanje in alarmiranje požarov in nesreč
4. Zbirka starih odprtih in zaprtih svetil
5. Zbirko ročnih gasilnikov – aparatov
6. Zbirka stare gasilske tehnike in delovne opreme
7. Zbirka gasilskih uniform
8. Zbirka gasilskih pokrival
9. Zbirka Dotik s časom
10. Zbirka slik Arhitektura gasilskih domov-stoletnikov na Slovenskem

SPLOŠNI ZBIRKI:
1. Zbirko gasilske strokovne literature, kronik, požarnih redov, izvirnih rokopisov in drugih dokumentov gasilske zgodovine
2. Zbirko fotografij društev GZ Slovenske Konjice, pokalov, priznanj, koledarjev, praporov, zgodovinskih obeležij in drugih predmetov.
Muzej gasilstva

Poleg osnovne naloge ohranjanja gasilske dediščine ima muzej tudi nalogo združiti okoliška gasilska društva pri zbiranju gasilskih muzealij, posebej pa zbirke predstaviti javnosti ter mlajšim rodovom, ki naj bi s ponosom gledali na preteklost svojih dedov. Za njih naj bi bil muzej kot studenec iz katerega nikoli ne pride prazno vedro.

Dobrodošli z gasilskim pozdravom NA POMOČ!

Muzej gasilstva Dravinjske doline
Žička cesta 4
Slovenske Konjice

 

Preberite več...

Muzej Zrno, Škalce

Muzejček Zrno se nahaja v vinorodnih Škalcah nad Slovenskimi Konjicami, ob sami Vinsko turistični cesti 17. Je lesena stavba, v zasnovi kletna viničarija iz zadnje četrtine 17. stoletja. Klet je kamnito zidana in velbana, delno vkopana v zemljo in enodelna. Nadkletno pritličje je v celoti leseno in zgrajeno iz ročno obdelanih, v spodnjem delu hrastovih, v nadaljevanju pa iz smrekovih brun, ki se na vogalih in ob predeljenih stenah povezujejo z utori na križ. V njih so vrezana majhna okenca z polknami. V tem pritličju so: "lapa" (vhodna veža), "hjša" (velika soba), in nekdanja črna kuhinja, ki je povezana z "štjblcom" (malo sobo). V "hjši" sta ohranjena stara krušna peč, deskast pod, lesen strop iz dvojno položenih desk, ki ga podpira leseni tram. Vse to dokazuje in uvršča hišo med najstarejše lesene stavbe v Dravinjski dolini in širše.

Na dvorišču pod zaščitno streho so razstavljeni:
- Eksponati za predelavo klasja in žit (stari pripomočki)
- Eksponati za pridelavo in predelavo grozdja in sadja (različne preše, špricance in in različne druge priprave)

V kletnem prostoru so razstavljeni kletarski eksponati (kletarska posoda za vina, sadjevec, razni stari predmeti za pretakanje in točenje vina in sadjevca). V gornjih prostorih "hjše" so, poleg starih delov pohištva, razstavljeni tudi pekarski eksponati: vrsta pekarskih naprav, orodij za pripravo in peko kruha. V steklenih gredencah in z vrbo pletenih policah, so razstavljeni različno reprezentančno oblikovani izdelki iz kvašenega, nekvašenega in medenega testa, ki so kakor koli povezani s kruhom.

V posebni omarici so razstavljeni tudi različno oblikovani izdelki iz čebeljega voska. Prav tako najdete oblikovane manjše predmete iz lesa, stekla in gline, na šaljiv način pa so prikazana tudi stara glasbila. Muzej Zrno je nastal iz ljubezni in spoštovanja do bivalnega in poklicnega okolja. Ta zasebna zbirka - muzejček - je majhen a zanimiv in avtentičen ambient, v katerem so ohranjena in razstavljena pričevanja vinske in kletarske kulture. Je edinstven muzejček te vrste na slovenskem in v sosednjem zahodno in vzhodno evropskem prostoru.

Pošljite POVPRAŠEVANJE

OGLED VIDEA JE MOŽEN S KLIKOM TUKAJ

Preberite več...

Hiša dediščine, Mlače

V prijetni vasici Mlače, le streljaj oddaljeni od Slovenskih Konjice, boste našli Hišo dediščine, v kateri hranijo bogato etnološko zbirko predmetov, ki nas spominjajo na življenje naših prednikov. Za najavljene skupine pripravijo tudi voden ogled s pokušnjo okusne domače ognjiščne potice ali ocvirkovke.

Turistično društvo Mlače, Mlače 26 a, 3215 Loče

Pošljite POVPRAŠEVANJE

 

Preberite več...

Muzej NOB in etnološki muzej, Tolsti vrh

"Pustovo hišo" nekoč "Ratejevo zidanico" sta s skupnimi močmi obnovila Turistično društvo Špitalič in Občina Slovenske Konjice, v njej pa danes domuje Muzej NOB in slikovita etnološka zbirka starih predmetov in kmečkega obrtnega orodja. Hiši svojevrsten pečat daje pristna štajerska vaška zasnova. Zidana je iz kamna, gline in lesa, do nedavnega pa jo je pokrivala slama. Zaradi dotrajanosti je slamo v letu 2013 zamenjala novejša kritina. V njej je na ogled etnološka zbirka starega kmečkega orodja za obrt in zbirka iz II. svetovne vojne. Ogled je možen po predhodni najavi. 

SKRBNIK:
Splošna knjižnica Slovenske Konjice -TIC, Stari trg 27, 3210, Slovenske Konjice
T: 03 759 31 10
F: 03 759 31 11
M: 051 444 141
ETa e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.">Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
I: 
http://tic.konjice.si/
; www.knjiznica-slovenskekonjice.si

Pošljite POVPRAŠEVANJE

 

 

Preberite več...
Naroči se na ta RSS
  1. Novo
  2. Povezave
Trgatev potomke v Škalcah
15. Festival lepopisja v Žički kartuziji
Urbani sprehod z dušo
7. Konjiški maraton
Konjiški TIC v novi podobi
7. Konjiški maraton
Nasmeh konjiških dni 2019
Znak Slovenia Green Destination za Turistično destinacijo Rogla-Pohorje
Poletni glasbeni večeri in Poletnice
Posvet: Kakšno EU si želimo državljani?
Mednarodni muzejski dan v Žički kartuziji
20 let Duhovnega tabora v Žički kartuziji
 V2
 efs
« December 2019 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31          

Iskanje po strani

Style I Style II Style III