Menu
Tablet menu
Cerkev svetega Jurija Cerkev svetega Jurija Foto: Ivo Kacbek

Cerkev svetega Jurija

Cerkev svetega Jurija s svojo mogočno podobo daje Slovenskim Konjicam svoj pečat in zaključuje podobo Starega trga, ki novim generacijam pripoveduje zgodbe preteklosti.

"Pražupnija Konjice se leta 1146 prvič omenja v do danes ohranjeni listini patriarha Peregrina (1132-1160) iz Ogleja, še starejša prvotna cerkev na mestu sedanje pa se ni ohranila. Najstarejši del sedanje cerkve je glavna ladja, ki je bila pozidana v 12. ali 13. stoletju. Križno rebrasti obok s figuralnimi konzolami in sklepniki iz okoli 1400 kaže na bližino celjske kamnoseške delavnice. Pred letom 1369 je bila h glavni ladji na severni strani prizidana grobna kapela konjiških gospodov, ki je bila posvečena svetemu Jakobu. Pred letom 1464 so jo spremenili v stransko ladjo, krito s štiripolnim križnorebrastim obokom, s tem, da so jo podaljšali in jo s štirimi loki povezali z glavno. Obočna poslikava prezbiterija kaže na dela iz kroga Friderika Beljaškega iz začetka 15. stoletja.

Stavba je poznogotska, sestavljajo pa jo: pravokotna ladja predromanskih proporcev, verjetno zgrajena koncem 13. stoletja, v drugi polovici 14. stoletja dodana križnorebrasto obokana stranska ladja, tristrano sklenjen križnorebrasti in z zunanjimi oporniki obdan prezbiterij iz konca 14. stoletja, na zahodni strani zvonik, ter na južni strani baročna Roženvenska kapela.  

Prvotni leseni strop v glavni ladji so v času delovanja nadžupnika Valentina Fabrija (1487 - 1497) nadomestili s tripolnim obokom na notranjih opornikih: opečna rebra tvorijo preplet polkrožnih lokov in šesterokotnikov ter delno prosto segajo v prostor. O tem priča tudi ohranjeni sklepnik v glavni ladji, z grbom nadžupnika Fabrija, z nakovalom in kladivom.

Delno je ohranjen neogotski veliki oltar s kipom svetega Jurija iz leta 1869, ob stenah prezbiterija pa so razpostavljene nadnaravno velike plastike s prejšnjega baročnega oltarja, ki prikazujejo apostole: svetega Petra, svetega Pavla, svetega Hieronima in svetega Janeza Krstnika, delo Mersijeve kiparske delavnice, znane po svojem delovanju v Rogatcu in pozneje v Slovenj Gradcu. V stranski ladji, tako imenovani »stari cerkvi,« stoji marmornat oltar svetega Križa iz leta 1713, delo ljubljanske Mislejeve delavnice. Oljne slike na oltarjih svetega Frančiška Ksaverija in svetega Miklavža v baročni kapeli so delo Janeza Andreja Straussa (1721 - 1783) iz Slovenj Gradca.

V baročni roženvenski kapeli so ohranjene freske Jožefa A. Lerchingerja z marijansko motiviko in personifikacijo štirih letnih časov iz leta 1749. Ključ do razlage fresk nam daje še danes ohranjeni kronogram. Na oboku prezbiterija so še danes vidne gotske freske iz prve polovice 15. stoletja. V cerkveni ladji so bile med zadnjo prenovo odstranjene freske tako imenovanih furlanskih slikarjev iz Humina Jakoba Brolla in Tomaža Fantonija. 

V stenah je vzidanih več nagrobnikov, med drugimi heraldični epitaf Ortolfa Konjiškega († 1370), figuralni epitaf Valentina Fabrija († 1509) ter nagrobni epitaf škofa Boštjana Glavinića de Glamoć (* 1630, † 1697) z latinskim napisom.

Zvonik izvira iz konca 13. stoletja in se s svojo mogočno arhitekturo uvršča med najstarejše in največje na slovenskem Štajerskem."

Vir:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Cerkev_svetega_Jurija,_Slovenske_Konjice

 

Oceni ta predmet
(0 glasovi)
Prijavite se za komentiranje
nazaj na vrh
  1. Novo
  2. Povezave
Poletna doživetja v Destinaciji Rogla-Pohorje
Žička kartuzija odpira vrata in okna
5. Konjiški maraton
4. Konjiški maraton
Konjice imajo srce
Biograd na Moru praznoval občinski praznik
Trgatev potomk najstarejše trte na svetu tudi na Konjiškem
Uradno odprtje Dnevov evropske kulturne dediščine
3. Konjiški mali maraton
Naznanitev trgatve 2016
Naznanitev trgatve 2015
Srečanje ob 500-letnici slovenskega kmečkega upora 1515
 V2
 efs
« December 2016 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
      1 2 3 4
5 6 7 8 9 10 11
12 13 14 15 16 17 18
19 20 21 22 23 24 25
26 27 28 29 30 31  

Iskanje po strani

Style I Style II Style III