Na hišah Starega trga boste našli QR kode, ki vam omogočajo, da v kateremkoli času dostopate do opisov hiš, evidenčnih številk kulturne dediščine in ostalih zanimivih podatkov o starotrški kulturni dediščini, ki so tudi sicer dostopni na spletni strani TIC Slovenske Konjice. Za obisk spletne strani ni potrebno prepisovati URL naslova v mobilno napravo. Uporabnik s fotoaparatom svoje naprave posname kodo, in če je na napravi naložen program za obdelavo slikane kode (bralnik kode QR, angleško QR code reader), bo naprava sama prebrala URL-naslov in obiskala spletno stran. Potrebna programska oprema je brezplačno na razpolago za skoraj vse modele telefonov.

Stari trg 1

Ešd: 10213

Dolga masivna nadstropna stavba stoji v severovzhodnem zaključku trga kot zadnja. Oblikovani sta severna in zahodna fasada. Fasadne ploskve so gladke, prekrite le z ozkim delilnim zidcem. Vogali so poudarjeni s šivanim robom, okenske odprtine v nadstropju imajo široke enostavne umetne obrobe, nad njimi pa so plitvi trikotno oblikovani zaključki. Stavba sodi med najpomembnejše arhitekture v trgu, in sicer zaradi ohranjene tlorisne zasnove kvalitetnih stavbnih sestavin in mogočne gmote, ki zaključuje severni del jugovzhodne trške stranice.

Stari trg 2

Ešd: 10214

Velika masivna enonadstropna stavba stoji samostojno kot zadnja v nizu stavb severozahodne trške stranice, tik nad reko Dravinjo. Stavba je v osnovi iz 17. stoletja z ohranjeno pritlično etažo. V baroku je dobila sedanjo obliko in zunanjo podobo s fresko svetega Florjana na vhodni fasadi in arkadnim hodnikom na dvoriščni strani. Med pomembne trške arhitekture sodi zaradi renesančne sestave arhitekturnih elementov in ohranjene notranjosti s kvalitetnim stenskim opažem. Vogale v nadstropju poudarjajo baročno šivani robovi, okna pa imajo podokenske table. Vhodna fasada ima litoželezen beton.

Stari trg 3

Ešd: 10212

Nadstropna stavba stoji v prekinjenem trškem nizu. Zaradi enovite renesančne osnove sodi med pomembnejše stavbe v trgu. Ulična fasada je skoraj brez členitve, deloma novejša in nepomembna. Stavba je bila prezidana v 19. stoletju. Kasneje se njena prvotna podoba ni bistveno spreminjala.

Stari trg 5

Ešd: 10211

Visoka dvonadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu in je za celo etažo višja od ostalih. Ulična fasada je bogato členjena in izrazito plastično modelirana. Motiv diamanta se pojavlja v globoki rustiki (grobo klesan kamen) v pritličju ter med dvema delilnima zidcema med pritličjem in drugim nadstropjem. Fasado zaključuje gost konzolni venec. S svojo izrazito fasado v novo zgodovinskem stilu konca 19. stoletja (neorenesansa) in s kvalitetnimi stavbnim pohištvom je lep primerek meščanske hiše v trgu.

Stari trg 7

Ešd: 10215

Enovita arhitektura iz leta 1894. Odličen primer reprezentančno zasnovane "meščanske" hiše iz obdobja poznega historizma. Nekdaj - okrajno glavarstvo.

Stari trg 15

Ešd: 10216

Velika masivna nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu stavb jugovzhodne (JV) stranice trga. Na dvoriščni strani ima dva vezna trakta. Ulična fasada ima v nadstropju novejše odprtine in je skoraj brez členitve. Na dvoriščni fasadi glavnega trakta je v nadstropju lep renesančni arkadni hodnik, obokan s križno-grebenastim obokom. Enovita renesančna podoba s kvalitetnimi stavbnimi elementi in bogato krašenimi interijerji jo uvršča med najkvalitetnejše trške hiše v Slovenskih Konjicah.

Stari trg 17

Ešd: 10217

Nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu jugovzhodne (JV) trške stranice. Ulična fasada je skoraj brez arhitekturne členitve iz začetka 20. stoletja. Edini poudarek ji daje kamnit portal s sklepnikom na trikotno zalomljeni prekladi. Stavba ima baročno zasnovo, ki je vidna v pritličju, v nadstropju pa je brez pomembnejših arhitekturnih elementov.

Stari trg 21

Ešd: 10218

Visoka, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu. Ulična fasada ima v nadstropju minimalno členitev, ki se omejuje na ozek delilni zidec, vogalne šivane robove in enostavne okenske obrobe. Pritličje ima novejše odprtine: kamnit portal je pravokoten, enostaven, z odbijači in sočasnimi kasetiranimi vratnicami. Stavba je v osnovi zgodnjebaročna, na kar kaže pritlični del z obokanimi prostori.

Stari trg 22

Ešd: 10219

Visoka, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu. Ulična fasada vsebuje neorenesančne elemente druge polovice 19. stoletja. V pritličju so ohranjene vratnice, ki imajo bogate, z renesančno motiviko rezljane aplikacije. V srednji osi je v nadstropju slikarija sv. Družine iz leta 1893. Vsi vidni stavbni elementi govore za enovito poznobaročno stavbno zasnovo.

Stari trg 23

Ešd: 10220

Nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu jugovzhodne (JV) trške stranice. Ulična fasada je še nedotaknjena, minimalno členjena, z ozkim delilnim zidcem. Izložbene odprtine v pritličju imajo široke okvirje, širok kvadraten portal ima okrogle odbijače. Okna v nadstropju imajo ozke profilirane obrobe. Zanimiva je členitev okenskih kril, kjer so v nadsvetlobnem delu prečke na gosto prepletene. Stavba ima zasnovo in zgodnjega 17. stoletja.

Stari trg 24

Ešd: 10221

Velika, nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu severozahodne (SZ) trške stranice. Ulična fasada je bogato členjena. Pritlični del členi globoka horizontalna rustika, ki jo predirajo visoka, segmentno sklenjena izložbena okna in v srednji osi širok kamnit, segmentno sklenjen portal z odbijačema. Okna so bogato poudarjena s kaneliranimi pilastri, ki nosijo ravna, profilirana čela. Vidna stavbna substanca in ohranjene sestavine v glavnem traktu so zgodnje renesančne. Ohranjena prvotna zasnova, renesančni in baročni arhitekturni elementi ter kvalitetna preobleka 19. stoletja dajejo stavbi kulturno-zgodovinsko vrednost.

Stari trg 25

Ešd: 10222

Nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Nedotaknjena ulična fasada je členjena v pritličju z vodoravno plitko rustiko, v nadstropju pa s predalčno členitvijo. Stavbna substanca je iz 16. ali iz začetka 17. stoletja. Zaradi starosti, ohranjene substance in pomembnih arhitekturnih sestavin, sodi med najpomembnejše trške arhitekture.

Stari trg 26

Ešd: 10223

Nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Skromno členjena ulična fasada je po tretji osi zalomljena. Izložbena okna so novejša. Okna v nadstropju imajo ozke obrobe in podokenske table s pravokotnimi polji. Stavbna osnova je iz 17. stoletja.

Stari trg 27

Ešd: 10224

Ozka nadstropna  stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Ulična fasada iz 19. stoletja je v 20. stoletju dobila nova okna, zato je prvotna klasicistična členitev okrnjena. Stavba ima starejšo zasnovo, vendar prevladujejo baročne stavbne sestavine.

Stari trg 28

Ešd: 10225

Izrazito dolga, nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Ulična fasada je neenovita, minimalno členjena. Stavbi daje, poleg renesančne zasnove, izrazito vrednost tudi izredna ohranjenost nekaterih celovitih interierjev.

Stari trg 29

Ešd: 10226

Velika nadstropna stavba stoji v sklenjenem stavbnem nizu. Ulična fasada kaže nespremenjeno podobo prve polovice 19. stoletja z minimalnim členjenjem. Razvidno je, da je bila vrtna parcela stavbe parkovno urejena, torej gre za pomembnejšo trško stavbo in lastnika. Stegenšek govori o njej kot o »sodnjiski Negrovi hiši«. Stavba sodi med pomembnejše baročne arhitekture z ohranjeno substanco, osnovnim tlorisom in nekaterimi stavbnimi elementi.

Stari trg 31

Ešd: 10227

Je vogalna, nadstropna stavba. Ulična fasada je skoraj brez členitve, vendar še nedotaknjena. Pritlična okna imajo enostavne maltaste obrobe, delilni zidec je širok maltast pas, okna v nadstropju imajo poleg profiliranih obrob še police. Ob pravokotnem kamnitem portalu s sočasnimi kasetiranimi vratnicami je vgrajena spominska plošča narodnemu heroju Dušanu Jerebu. Stavba je iz poznega 16. ali iz zgodnjega 17. stoletja, o čemer pričajo ohranjeni erker in oboki v tem delu stavbe. Stavba je danes pomembna predvsem zaradi ohranjenega, za pozno 16. stoletje značilnega arhitekturnega elementa - erkerja, ki je v štajerskem prostoru redek.

Stari trg 34

Ešd: 10228

Nadstropna stavba stoji v sklenjenem nizu severozahodne (SZ) trške stranice. Ulična fasada je originalna, izvedena z minimalno horizontalno členitvijo. Okna imajo enostavne maltaste obrobe. Vhod ima pravokoten leseni portal ter kasetirane vratnice. Način obokanja vhodne veže postavlja nastanek stavbe v 17. stoletje, vsi ostali oboki pa so nekoliko mlajši, baročni, zato je verjetno bila - glede na tip obokov - temeljito prezidana po požaru leta 1765.

Stari trg 36

Ešd: 10229

Velika, vogalna, nadstropna stavba je bila zgrajena v secesijskem stilu v začetku 20. stoletja (v vežnem tlaku je letnica 1904). Fasadne ploskve krasi tipična secesijska obdelava. Stavba je kvaliteten predstavnik secesije pri nas, ki se izraža tako v arhitekturi kot v vseh pripadajočih detajlih in opremi. Nekdaj je v stavbi delovala trška hranilnica.

Stari trg 38

Ešd: 10230

Kaplanija – prvotno je bila to mrtvašnica. Predelano leta 1799 v kaplanijo.

Stari trg 39

Ešd: 10231

Izrazito dolga nadstropna stavba stoji v prekinjenem tržnem nizu. Stavba je v osnovi renesančna. Na fasadi so renesančne okenske police. Na zahodni fasadi je v belem okvirju freska svetega Florjana. Freska je bila večkrat popravljena, vendar bi lahko sodila v čas po požaru okoli leta 1600. Ulična fasada je nepoškodovana, okrašena z minimalno členitvijo. Današnjo zunanjo podobo je dobila v prvi polovici 19. stoletja. Vhodni portal z letnico 1833 kaže vse značilnosti tega obdobja. Podboje krasita motiva luske in cofa, okna imajo ozke paličasto profilirane obrobe ter močno izstopajoče police. Stavba sodi med najkvalitetnejšo trško arhitekturo z renesančno tlorisno zasnovo in pomembnimi arhitekturnimi elementi.

Stari trg 40

Ešd: 10232

Župnišče zaključuje Stari trg. Severovzhodni (SV) trakt je iz 15. stoletja. Ostala krila so bila zgrajena okoli leta 1632. Edinstven štukaturni strop v eni izmed sob je iz leta 1770.

Znamenje svetega Florjana

Ešd: 10236

Nad potočkom je lepo oblikovano kužno znamenje svetega Florjana s štirimi svetniki - na osrednjem stebru je kip svetega Florjana, na nižjih podstavkih okoli njega pa so kipi svetega Frančiška Ksaverija, svetega Roka, svetaga Jurija in svetega Janeza Nepomuka. Spomenik nas opozarja na pogoste požare iz preteklosti, saj so Konjice do tal pogorele najmanj štirikrat. Spomenik je v 18. stoletju postavil znan konjiški kipar Franc Zamlik.

Marijino znamenje

Ešd: 10360

Mlin naj bi v Žičah deloval že v kartuzijanskem obdobju. Žaga - venecijanka je lesena stavba, zgrajena leta 1853. Poganja jo voda, ki priteka na veliko zunanje kolo. Postopek žaganja se opravlja s premikanjem žaginega lista gor in dol.

POVPRAŠEVANJE

Sredi septembra 2007 je bila uradno odprta slikovita Naravoslovna učna pot Petelinjek. Ta je namenjena predvsem učencem in dijakom, ki z aktivno udeležbo ob 13 tematskih tablah spoznavajo življenje v ribnikih, močvirjih, na mokrotnih travnikih, v jelševju in v gozdu. TUKAJ najdete zemljevid te simpatične krožne poti, TUKAJ preberete malo več o dolini Ličence, TUKAJ pobližje spoznate vse 4 ribnike, TUKAJ vas čakajo fotografije živalskega in TUKAJ rastlinskega sveta v Dolini Ličence in v/ob ribnikih.    

Ob otvoritvi poti je izšla predstavitvena brošura Ličenca in ribniki Petelinjek, lesket sredi Dravinjskih goric. Ureditev Naravoslovne učne poti Petelinjek je bila ena izmed uspešnih akcij projekta LIFE Natura 2000 v Sloveniji – Upravljavski modeli in informacijski sistem, ki je za kraj in njegove prebivalce pa tudi širši okoliš izjemnega pomena. Po poti se lahko sprehodite tudi v posebni oddaji Radia Slovenija, predvajani 21. oktobra 2007.