Menu
Tablet menu

Oživljanje mestnega jedra Slovenskih Konjic

Dragi soustvarjalci utripa na Konjiškem!

Naše »zlate« Slovenske Konjice v letu 2016 praznujejo svoj 870. rojstni dan. Tudi z vašo pomočjo to očarljivo srednjeveško mesto danes ponuja prava doživetja prikupnega mestnega jedra in podeželske okolice, diha z umetnostjo in oblikuje vrhunske kulturne dogodke.

Želimo si, da bi nas to praznično leto združilo do te mere, da bi skupaj pobarvali mestno jedro Slovenskih Konjic s še bolj pestro paleto kulturnih, glasbenih, gledaliških, športnih, mladinskih, otroških, turističnih, ustvarjalnih, srednjeveških, sejemskih in drugih drugačnih dogodkov, saj bo tako življenje v našem mestu prijetnejše tako za nas domačine, kakor tudi za obiskovalce, ki k nam prihajajo od drugod.

Vabimo Vas, da v mestnem jedru Slovenskih Konjic (Stari in Mestni trg) najdete prizorišče za svoje aktivnosti, dogodke in delavnice, ki bi jih sicer izvajali znotraj vaših organizacij: manjši koncerti, javne vaje plesnih in glasbenih skupin, ulično gledališče, otroške delavnice, tematski sejmi, tržnice, pokušine, prikazi starih obrti …

Postavite jih na plano, podarite jih mestu in naj z njimi zadihamo tudi Konjičani.

Začnemo s prvim pomladnim dnem (21. 3.) in končamo z zadnjim dnem v letu (31. 12.).

K sodelovanju vabimo vse osnovne in srednje šole, vrtce, društva, glasbene in plesne šole, zavode, mladinske in študentske organizacije, vse ponudnike v mestnem jedru ter ostalo zainteresirano javnost, da v letu 2016 čim več svojih dogodkov organizirate v obnovljenem mestnem jedru Slovenskih Konjic in jih posvetite 870-letnici našega mesta.

Pri tem Vam bomo seveda v pomoč …

Osrednje zbirno mesto informacij za dogajanje na trgu bo na Turistično informacijskem centru Slovenske Konjice. TIC bo skrbel za usklajevanje urnikov, koordinacijo in promocijo dogajanja, prav tako pa bo v pisarni TIC-a na voljo vsa potrebna strokovna in svetovalna pomoč organizatorjem posameznih dogodkov. Vse potrebne informacije so Vam na voljo na spodnjih kontaktih:

 

Stari trg 27, 3210  Slovenske Konjice; T: +386 (0)3 759 31 10; F: +386 (0) 3 759 31 11; M: +386 (0) 51 444 141;

E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.; I: http://tic.konjice.si; www.knjiznica-slovenskekonjice.si

Pomagajte nam ustvariti najlepšo rojstnodnevno voščilnico za naše Slovenske Konjice!

 

Občina Slovenske Konjice

Miran Gorinšek, župan

 

Preberite več...

Spomenik Ivana Minattija

Katja Majer, Kip v spomin Ivanu Minattiju, 22. 3. 2015; pred medijsko hišo Novice&Radio Rogla v Slovenskih Konjicah

Ivan Minatti, izjemen pesnik, prevajalec in urednik, se je rodil v Slovenskih Konjicah in z njimi ostal povezan vse svoje življenje. Rad se je vračal v svoj rojstni kraj in rad se je družil s Konjičani. Minattija smo vzeli za svojega. Bil je častni občan Slovenskih Konjic. Njemu v spomin in v poklon njegovemu delu je Katja Majer, akademska kiparka, ustvarila kip, ki bo vse nas, iz dneva v dan, opominjal na njegovo pesniško in človeško veličino.

Ivan Minatti je bil eden najpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu in tipični predstavnik povojnega intimizma. Teme njegovih pesmi so bile ljubezen, narava, družba in poezija. Med njegove najbolj znamenite pesniške zbirke sodijo Pa bo pomlad prišla (1955), Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984). Kot predstavnik intimistične, rahločutne, nežne poezije je s pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo. Minatti je med drugim prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Rodil se je 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Po končani osnovni šoli se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je začel študirati medicino, vendar je študij med vojno opustil in odšel v partizane. Po demobilizaciji leta 1946 študija medicine ni nadaljeval, temveč se je vpisal na slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Zaposlen je bil kot urednik pri Mladinski knjigi, kjer je urejal knjižna dela in revije. Leta 1987 je postal dopisni in 1991 redni član SAZU.

Minatti je pesmi začel pisati že v gimnaziji ter jih objavljal v rokopisnem listu Utrinki. Med vojno so njegove pesmi izhajale v partizanskih glasilih. V prvi zbirki S poti je Minatti povezal kolektivno izkušnjo partizanskega boja z izrazito intimistično liriko, polno groze nad krutim časom, ki je značilna tudi za poznejše zbirke. V naslednji pesniški zbirki Pa bo pomlad prišla prevladuje erotična lirika z impresionističnimi podobami narave. Zanjo sta značilna notranji mir in resignacija. Dokončen obračun z iluzijami in prestop v poudarjeno resignacijo pa predstavlja prelomna zbirka Nekoga moraš imeti rad. Nadaljnje zbirke so večinoma izbori iz že objavljenih zbirk in ponatisi z dodanimi nekaterimi novimi pesmimi in cikli, so zapisali pri Mladinski knjigi.
Njegova bibliografija šteje: S poti, 1947, Slamnati voliček, 1951, Pa bo pomlad prišla, 1955, Nekoga moraš imeti rad, 1963, 1981, Veter poje, 1963, Bolečina nedoživetega, 1964, Pesmi, 1971, Obraz, 1972, Ko bom tih in dober, 1973, Pesmi, 1977, Pesmi, 1981, Prisluškujem tišini v sebi, 1984, Pod zaprtimi vekami: izbrane pesmi, Izbrana lirika, 2004, Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, 2009.
Minatti je tudi veliko prevajal iz češčine, turščine, albanščine, ruščine in francoščine.

»Minatti je pesnik z eno samo struno, ki pa jo obvlada s takšno veščino, da je iz nje napravil izviren, zanimiv in značilen lirski svet,« je o njegovi poetiki zapisal literarni zgodovinar Jože Pogačnik.

Umrl je 9. junija 2012 v Ljubljani, v 89. letu starosti.

Kip v spomin Ivanu Minatiju so v Slovenskih Konjicah svečano odprli v nedeljo, 22. marca 2015. Gre za prvi kip v spomin temu velikemu pesniku v vseslovenskem prostoru.

KATJA MAJER, akademska kiparka
Katja Majer se je rodila leta 1977 v Mariboru. Po končani gimnaziji se je vpisala na študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in ga uspešno zaključila leta 2002. Deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture pri Ministrstvu za kulturo RS. Živi in dela v Mariboru. Od svojega petnajstega leta študira in kritično raziskuje tudi znotraj različnih duhovnih praks. Kasneje je študirala geomantijo (pri Marku Pogačniku). Ukvarja se s krajinskimi projekti.
Od otroštva se je v različnih obdobjih zanimala za več vej umetnosti. Obiskovala je glasbeno šolo, se ukvarjala s pisanjem … Kasneje se je osredotočila na likovno zvrst ustvarjanja. Med študijem kiparstva je začela razvijati "kipe, v katere se stopi", instalacije, prostore, ki jih je mogoče opazovati le odznotraj. Razvila je namen teh postavitev, ki se osredotočajo na človekovo umiritev in poglobitev vase, razširjeno doživljanje. Uporablja izrazito taktilne materiale kot so žamet, svila, perje ... Likovno področje nadgrajuje z vonjem in zvokom, uporablja interaktivne reakcije znotraj postavitev.
Do leta 2014 je pripravila 14 samostojnih razstav, sodelovala na več kot 40 skupinskih razstavah, realizirala 14 stalnih postavitev, med drugim je avtorica spominske plošče žrtvam letalske nesreče na Korziki.
Od leta 2010 razvija tudi nizkocenovne izdelke iz keramike t.i. "Mala darila za posebne ljudi".
Je avtorica kipa Ivana Minattija v Slovenskih Konjicah. 

Nastajanje kipa Ivana Minattija - marec 2015 video

Preberite več...
Naroči se na ta RSS
« January 2020 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
    1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29 30 31    
Prodaja vstopnic

Prodaja vstopnic

Sreda, 06 Februar 2013

Iskanje po strani

Škalce

Škalce

Torek, 22 Januar 2013

Style I Style II Style III