Menu
Tablet menu

Čajanka: mag. Aleksandra Boldin

SIMBOLI V ZGORNJEM IN SPODNJEM SAMOSTANU ŽIČKE KARTUZIJE. 
ČAJANKA Z MAG. ALEKSANDRO BOLDIN, ZGODOVINARKO IN SRČNO KONJIČANKO.
SREDA, 8. 4. 2015, OB 19. URI V ČITALNICI SPLOŠNE KNJIŽNICE SLOVENSKE KONJICE.

Simbole (starogrško σύμβολον: sýmbolon - znamenje) Žičke kartuzije bomo v danem kontekstu "razkrivali" kot nosilce globlje vsebine oziroma znake za mnoge kronograme, grafične simbole in znamenja za abstraktne pojme.
Simboli bodo glede na zunanjo podobo povezani in predstavljeni v petih skupinah:

  • grafični simboli
  • fitomorfni simboli
  • zoomorfni simboli
  • antropomorfni simboli
  • simbolični prizori

Glasbena spremljava: Tea Lampreht (vokalistka)

Prijazno povabljeni!

Spomenik Ivana Minattija

Katja Majer, Kip v spomin Ivanu Minattiju, 22. 3. 2015; pred medijsko hišo Novice&Radio Rogla v Slovenskih Konjicah

Ivan Minatti, izjemen pesnik, prevajalec in urednik, se je rodil v Slovenskih Konjicah in z njimi ostal povezan vse svoje življenje. Rad se je vračal v svoj rojstni kraj in rad se je družil s Konjičani. Minattija smo vzeli za svojega. Bil je častni občan Slovenskih Konjic. Njemu v spomin in v poklon njegovemu delu je Katja Majer, akademska kiparka, ustvarila kip, ki bo vse nas, iz dneva v dan, opominjal na njegovo pesniško in človeško veličino.

Ivan Minatti je bil eden najpomembnejših in najznačilnejših pesnikov prvega povojnega rodu in tipični predstavnik povojnega intimizma. Teme njegovih pesmi so bile ljubezen, narava, družba in poezija. Med njegove najbolj znamenite pesniške zbirke sodijo Pa bo pomlad prišla (1955), Bolečina nedoživetega (1964, 1994), Ko bom tih in dober (1973), Pesmi (1980) in Prisluškujem tišini v sebi (1984). Kot predstavnik intimistične, rahločutne, nežne poezije je s pesmijo razkrival stiske sodobnega človeka, njegovo resignacijo in melanholijo. Minatti je med drugim prejel Prešernovo in Sovretovo nagrado.

Rodil se je 22. marca 1924 v Slovenskih Konjicah. Po končani osnovni šoli se je vpisal v gimnazijo v Ljubljani. Po maturi je začel študirati medicino, vendar je študij med vojno opustil in odšel v partizane. Po demobilizaciji leta 1946 študija medicine ni nadaljeval, temveč se je vpisal na slavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani in leta 1952 diplomiral. Zaposlen je bil kot urednik pri Mladinski knjigi, kjer je urejal knjižna dela in revije. Leta 1987 je postal dopisni in 1991 redni član SAZU.

Minatti je pesmi začel pisati že v gimnaziji ter jih objavljal v rokopisnem listu Utrinki. Med vojno so njegove pesmi izhajale v partizanskih glasilih. V prvi zbirki S poti je Minatti povezal kolektivno izkušnjo partizanskega boja z izrazito intimistično liriko, polno groze nad krutim časom, ki je značilna tudi za poznejše zbirke. V naslednji pesniški zbirki Pa bo pomlad prišla prevladuje erotična lirika z impresionističnimi podobami narave. Zanjo sta značilna notranji mir in resignacija. Dokončen obračun z iluzijami in prestop v poudarjeno resignacijo pa predstavlja prelomna zbirka Nekoga moraš imeti rad. Nadaljnje zbirke so večinoma izbori iz že objavljenih zbirk in ponatisi z dodanimi nekaterimi novimi pesmimi in cikli, so zapisali pri Mladinski knjigi.
Njegova bibliografija šteje: S poti, 1947, Slamnati voliček, 1951, Pa bo pomlad prišla, 1955, Nekoga moraš imeti rad, 1963, 1981, Veter poje, 1963, Bolečina nedoživetega, 1964, Pesmi, 1971, Obraz, 1972, Ko bom tih in dober, 1973, Pesmi, 1977, Pesmi, 1981, Prisluškujem tišini v sebi, 1984, Pod zaprtimi vekami: izbrane pesmi, Izbrana lirika, 2004, Vznemirila si gladino mojega tolmuna - pesem, 2009.
Minatti je tudi veliko prevajal iz češčine, turščine, albanščine, ruščine in francoščine.

»Minatti je pesnik z eno samo struno, ki pa jo obvlada s takšno veščino, da je iz nje napravil izviren, zanimiv in značilen lirski svet,« je o njegovi poetiki zapisal literarni zgodovinar Jože Pogačnik.

Umrl je 9. junija 2012 v Ljubljani, v 89. letu starosti.

Kip v spomin Ivanu Minatiju so v Slovenskih Konjicah svečano odprli v nedeljo, 22. marca 2015. Gre za prvi kip v spomin temu velikemu pesniku v vseslovenskem prostoru.

KATJA MAJER, akademska kiparka
Katja Majer se je rodila leta 1977 v Mariboru. Po končani gimnaziji se je vpisala na študij kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in ga uspešno zaključila leta 2002. Deluje kot samostojna ustvarjalka na področju kulture pri Ministrstvu za kulturo RS. Živi in dela v Mariboru. Od svojega petnajstega leta študira in kritično raziskuje tudi znotraj različnih duhovnih praks. Kasneje je študirala geomantijo (pri Marku Pogačniku). Ukvarja se s krajinskimi projekti.
Od otroštva se je v različnih obdobjih zanimala za več vej umetnosti. Obiskovala je glasbeno šolo, se ukvarjala s pisanjem … Kasneje se je osredotočila na likovno zvrst ustvarjanja. Med študijem kiparstva je začela razvijati "kipe, v katere se stopi", instalacije, prostore, ki jih je mogoče opazovati le odznotraj. Razvila je namen teh postavitev, ki se osredotočajo na človekovo umiritev in poglobitev vase, razširjeno doživljanje. Uporablja izrazito taktilne materiale kot so žamet, svila, perje ... Likovno področje nadgrajuje z vonjem in zvokom, uporablja interaktivne reakcije znotraj postavitev.
Do leta 2014 je pripravila 14 samostojnih razstav, sodelovala na več kot 40 skupinskih razstavah, realizirala 14 stalnih postavitev, med drugim je avtorica spominske plošče žrtvam letalske nesreče na Korziki.
Od leta 2010 razvija tudi nizkocenovne izdelke iz keramike t.i. "Mala darila za posebne ljudi".
Je avtorica kipa Ivana Minattija v Slovenskih Konjicah. 

Nastajanje kipa Ivana Minattija - marec 2015 video

LGBT osebam prijazen turizem

V četrtek, 26. 2. 2015, je v Žički kartuziji na pobudo Mladinskega sveta Občine Slovenske Konjice in ob podpori Občine Slovenske Konjice v sklopu projekta Mladi ambasadorji medkulturnega dialoga (MAMD), potekala okrogla miza na temo LGBT-osebam prijaznega turizma. Gre za turistično tržno nišo, ki je v svetu v vzponu. Poleg tega, da ugodno vpliva na ekonomski razvoj turistično zanimivega okolja, kar Slovenske Konjice z okolico nedvomno so, s sabo na podlagi pozitivnih izkušenj prinaša splošno senzibilizacijo okolja in udejanjanje človekovih pravic v praksi.
Na okrogli mizi, ki je bila v Žički kartuziji, sta kot strokovnjaka sodelovala Mitja Blažič iz Legebitre in Matej Valenčič iz Imperial Luxury Travel Solutions. Iz lokalnega okolja so se okrogle mize udeležili: predsednik odbora za gospodarstvo, podjetništvo in turizem, Stanko Kolar, občinska svetnica Neža Pavlič, vodja TIC Slovenske Konjice, Tjaša Kangler, Benjamin Kračun in Luka Simšič iz Penziona Kračun ter Ervin Jančič in Blanka Kovačič iz TD Slovenske Konjice. Sodelovala je tudi Dominika Koritnik Trepel iz Združenja turističnih vodnikov Slovenije. Pogovor je tekel o možnostih vključitve smernic za sistematični razvoj LGBT-osebam prijaznega turizma v načrtovano vzpostavitev celostne strategije razvoja turistične panoge v občini Slovenske Konjice.
Projekt MAMD sofinancira Finančni mehanizem EGP in Finančni mehanizem Norveške.

Dobrodošli v zlate Slovenske Konjice

Nedelja, 29. junij 2014, bo za vse nas ostala zapisana v pisnih virih in v naših spominih kot prijeten, poseben dan. Obisk mednarodne komisije Entente florale Europe je v vsakem kraju nekaj posebnega. V Konjicah prav zaradi tega, ker smo ga po 16. letih ponovili. In rezultat je tudi tokrat bleščeče zlat. Na zaključni prireditvi v kraju Százhalombatta na Madžarskem je bilo fantastično biti Konjičan...

Že mnoge generacije pred nami so spoznale, da so naši kraji izjemno lepi. Tukaj so želeli živeti, delati; čutili so pripadnost svojemu kraju in Dravinjski dolini. Verjamem, da smo takšni tudi sedanji prebivalci, ki bomo znali ljubezen in spoštovanje do našega okolja prenesti tudi na bodoče rodove. V zadnjem obdobju smo uspeli uresničiti nekaj zelo pomembnih projektov, ki izjemno vplivajo na kvaliteto življenja. Moja večletna želja je bila, da vse te pridobitve pokažemo tudi drugim ter seveda tudi našim sokrajanom. Med boljšimi načini promocije je, da oceno o pravilnosti poti prepustimo strogim, strokovnim ocenjevalcem, ki morda vidijo stvari drugače, kot pa mi sami. Komisiji za ocenjevanje Entente Florale Europe smo pokazali in dokazali, da nam je še kako mar za naše okolje, da skrbimo za urejenost kraja, za izobraževanje mladih, da bodo tako odgovorno ravnali tudi sami. Zelo pomembno je, da poskrbimo za ljudi, ki potrebujejo nekoliko več pozornosti, predvsem pa, da se večina ljudi dobro počuti med svojimi sokrajani. Veseli, zadovoljni in ponosni krajani s pozitivno energijo privabijo in tudi navdušijo obiskovalce iz drugih krajev.

Z osvojitvijo zlatega priznanja, ki smo ga zadnji vikend v septembru prejeli na zaključni prireditvi na Madžarskem, smo Slovenske Konjice zopet z zlatimi črkami zapisali v evropsko zgodovino. Kriteriji, ki smo jim za zlato obarvan uspeh uspeli zadostiti, so visoki. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje delali s ciljem ohraniti visok nivo bivanjske kulture v mestu cvetja in vina.

Miran Gorinšek, župan

Zlata plošča je od 8. 11. 2014 nameščena na obeležju Entente Florale pri Fontani za dve ptici, kjer se je pridružila prvi, ki smo jo Konjičani za izjemno urejenost prejeli v letu 1998. Takrat smo bili prva občina v Sloveniji, ki je sodelovala na tem prestižnem tekmovanju in poleg Slovenskih Konjic so bronasto priznanje v kategoriji vasi prejele tudi naše Žiče. Po 16. letih smo si v Slovenskih Konjicah uspešno nastavili ogledalo naše urejenosti, v katerem je zasijala podoba mesta, ki domačinom ponuja visoko kakovost bivanja, obiskovalcem pa zagotavlja kakovostna in nepozabna doživetja. Dobrodošli v ZLATE Slovenske Konjice.   

Avdiovodenje - italijansko

Download Name Play Size Duration
download 01 Benvenuti
1.5 MB 2:12 min
download 02 Chiesa
0.1 MB 0:08 min
download 02.1 Interno della Chiesa
1.4 MB 2:06 min
download 02.2 Cappella di Ottocaro
0.8 MB 1:13 min
download 03 Sala Capitolare
0.9 MB 1:20 min
download 04 Refettorio e cucina
0.9 MB 1:22 min
download 04.1 Alimentazione dei Certosini
1.2 MB 1:41 min
download 04.2 Menu domenicale e festivo
1 MB 1:28 min
download 04.2 Menu domenicale e festivo2
1 MB 1:28 min
download 05 Edifici ausiliari
1.1 MB 1:34 min
download 05.1 Ex ingresso principale
1.1 MB 1:36 min
download 05.2 Gestione economica
1.4 MB 2:02 min
download 05.3 Vita dei fratelli
0.9 MB 1:18 min
download 05.4 Vasaio
1.3 MB 1:49 min
download 06 Chiostro grande
1 MB 1:27 min
download 06.1 Cimitero - Campo Santo
0.6 MB 0:50 min
download 07 Cappella Cimiteriale
0.8 MB 1:07 min
download 07.1 Planimetria del monastero
0.7 MB 1:01 min
download 07.2 Cella monacale
0.8 MB 1:07 min
download 07.3 Giornata del monaco
0.9 MB 1:18 min
download 08 Difesa del monastero
0.9 MB 1:20 min
download 09 Prima farmacia
1.2 MB 1:49 min
download 10 Cantine vinicole
0.9 MB 1:15 min
download 11 Leggenda
1.3 MB 1:56 min
download 12 Museo Sala 1
1 MB 1:27 min
download 12.1 Reperti
0.7 MB 1:01 min
download 12.2 Chiave di volta
0.6 MB 0:49 min
download 13 Museo Sala 2
1 MB 1:28 min
download 13.1 Riproduzioni dei manoscritti
1 MB 1:25 min
download 13.2 Notazioni musicali manoscritte
0.6 MB 0:54 min
download 14 Museo Sala 3
1 MB 1:24 min
download 14.1 Labito dei Certosini
0.7 MB 0:57 min
download 14.2 I modelli concettuali
0.8 MB 1:06 min
download 15 Orto del monastero
0.9 MB 1:20 min
download 16 Piu antica trattoria
1 MB 1:24 min
download 16.1 Menu certosino del Gastuz
0.5 MB 0:43 min
download 17 Mostra Passo dopo passo
1 MB 1:24 min
download 18 Passo dopo passo - Pannelli 1,2,3,4
1.4 MB 2:06 min
download 19 Passo dopo passo Pannelli 5,6,7
1.2 MB 1:47 min
download 20 Passo dopo passo Pannelli 8,9,10,11
1.5 MB 2:14 min
download 21 Passo dopo passo Pannelli 12,13
1.5 MB 2:07 min

Naroči se na ta RSS
  1. Novo
  2. Povezave
Trgatev potomke v Škalcah
15. Festival lepopisja v Žički kartuziji
Urbani sprehod z dušo
7. Konjiški maraton
Konjiški TIC v novi podobi
7. Konjiški maraton
Nasmeh konjiških dni 2019
Znak Slovenia Green Destination za Turistično destinacijo Rogla-Pohorje
Poletni glasbeni večeri in Poletnice
Posvet: Kakšno EU si želimo državljani?
Mednarodni muzejski dan v Žički kartuziji
20 let Duhovnega tabora v Žički kartuziji
 V2
 efs
« December 2014 »
Mon Tue Wed Thu Fri Sat Sun
1 2 3 4 5 6 7
8 9 10 11 12 13 14
15 16 17 18 19 20 21
22 23 24 25 26 27 28
29 30 31        

Iskanje po strani

Style I Style II Style III